DOBRO JE VEDETI O VREDNOSTI IN ODKUPOM KOVANCEV

  • KATERE KOVANCE OCENJUJEMO IN KUPUJEMO?
  • Nudimo strokovno oceno vseh vrst kovancev, ne glede na material kovanca (zlato, srebro, baker, baker-nikelj, bron, aluminij, cink, nikelj, železo, jeklo…, in ne glede na to, iz katerega zgodovinskega obdobja je bankovec ter neodvisno od stopnje ohranjenosti kovanca. Odkup kovancev izvedemo šele, ko ocena pokaže, da gre za komercialno donosen nakup.
  • ALI ODKUPUJEMO TUDI NALOŽBENE ZLATNIKE IN SREBRNIKE?
  • Osredotočamo se predvsem na nakup zanimivih numizmatičnih kovancev iz zlata in srebra. Klasični naložbeni zlatniki in srebrniki niso predmet našega poslovanja in interesov.
  • KAJ POMENI IZRAZ “NUMIZMATIČNA VREDNOST” KOVANCA?
  • Numizmatična vrednost kovancev je dejanska tržna vrednost kovancev, ki je dosežena, ko zbiralec kupuje za svojo zbirko. Pri nekaterih kovancih, skovanih iz plemenitih kovin, se vrednost določi le na podlagi materiala, iz katerega je kovan, in svoje teže (to je običajno v primeru t.i. “investicijskih zlatnikih” in “naložbenih srebrnikih”). Vendar pa obstajajo tudi kovanci, katerih vrednost ni neposredno odvisna od teže materiala, iz katerega so kovani. Pogosto se zgodi, ima kovanec večjo numizmatično vrednost, kot je vrednost samega materiala, iz katerega je kovanec izdelan (za podrobnejšo razlago glej spodaj podnaslov Ni vse zlato, kar se sveti). Podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom zlata in srebra, kupujejo surovino (material iz katerega je narejen kovanec) in se pri svoji oceni najbolj zanašajo na tehtnico (težo kovanca). Naša dejavnost pa ne temelji na nakupu plemenitih kovin, temveč na nakupu kovancev, ki imajo numizmatično vrednost, ne glede na njihov material ter kdaj so bili izdelani.
  • KAKO SE DOLOČA TER KDO LAHKO DOLOČI STVARNO “NUMIZMATIČNO VREDNOST”?
  • Da bi lahko strokovno in kakovostno ugotoviti dejansko vrednost vaših kovancev je potrebno določiti:
    – pristnost (na žalost vedno obstaja možnost, še posebno pri redkih primerih, da gre za kopijo ali neke vrste repliko)
    – redkost tega tipa kovanca

    – stopnjo ohranjenosti kovanca
    – trenutno stanje ponudbe in povpraševanja na tržišču po določenem kovancu
    Da bi strokovno in kakovostno ugotovili dejansko numizmatično vrednost, je potrebno veliko izkušenj iz tega področja in odlično poznavanje trenutnega stanja numizmatičnega trga. To ni delo, ki se ga je mogoče naučiti čez noč, potrebno je večletno predano trdo delo in seveda strast ter ljubezen do zbirateljstva.

  • “NUMIZMATIČNA VREDNOST” SE NE MORE IZMERITI LE S TEHTNICO
  • Isti tip kovanca, vendar iz drugega leta kovanja (izdaje), lahko močno vpliva na njegovo numizmatično vrednost. Kot primer lahko vzamemo Avstro-ogrski kovanec za 5 korona. Kovan je bil v obdobju med leti 1900 in 1909, in obstaja 5 različnih let kovanja. Leta 1909 je bilo kovanih 1,298,970 kosov, leta 1906 pa samo 1.263. Teža in sestava vseh kovancev za 5 korona, ne glede na leto kovanja je 24,00 gramov srebra čistosti .900. Večina kupcev srebrnikov vam bo za kovanec iz leta 1906 in 1909 ponudila enak znesek, saj oba kovanca kažeta enako težo na tehtnici in sta iz istega materiala.
5 1906
5 KORONA 1906.
9,00 €
5 1909
5 KORONA 1909.
9,00 €
  • Mi v tem kovancu ne vidimo le surovino iz srebra in njegvo težo, temveč zbirateljsko vrednost tega kovanca ter razlikujemo redkost leta kovanja. MI PLAČAMO (za lepo ohranjeni primer):
5 1906
5 KORONA 1906.
685,00 €
5 1909
5 KORONA 1909.
9,00 €
  • Prepričani smo, da se boste strinjali, da je veliko bolje dobiti 685,00 € namesto 9,00 € in da bi bilo škoda, da vaš redek primer kovanca konča v talilnici srebra. Cilj našega odkupovanja ni od vas kupiti kovanec, ki se bo pozneje s taljenjem uporabljal kot surovina, temveč je naš cilj nakup kovanca, ki ima numizmatično vrednost in je zaradi tega zanimiv za zbiralce. Naš nakup ne pretvori starih kovancev, ki so priča zgodovine, v surovino, ampak jih usmerja v roke zbiralcev, ki jih bodo enake skrbno hranili v svoji zbirki. S tem pripomoremo tudi k ohranjanju numizmatičnih predmetov, ki so ena od pomembnejših dokazov zgodovine.
  • “NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI…”
  • Večina kupcev zlata in srebra vam ne bo ponudila odkup kovancev iz neplemenitih materialov (baker, baker-nikelj, bron, aluminij, cink, jeklo, železo …). To ne pomeni, da imajo le zlati ali srebrni kovanci pomembno numizmatično vrednost. Kot primer lahko navedemo kovanec iz Združenih držav Amerike za 1 cent iz leta 1877. Izdelan je iz 3,11 gramov brona. Z vidika materiala ta kovanec ni posebej dragocen (vrednost 3,11 gramov brona je približno 0,02 €) ter ga ne boste mogli prodati kot material, a vendar ima ta kovanec visoko numizmatično vrednost. Za ta kovanec v ohranjenem stanju (kot primer na sliki) vam MI PLAČAMO.
Cent
1 CENT 1877.
920,00 €
  • Za primerjavo, zlatnik enake teže (3,11 gramov) je vreden okrog 100,00 €. Vidimo, da v tem primeru, ni vse zlato kar se sveti, saj je lahko majhen bronasti kovancec 9-krat bolj dragocen od zlatega!!!
  • Primerov kot je ta, je v numizmatičnem svetu veliko. Prepričani smo, da ste iz navedenega primera razumeli, kaj pomeni numizmatična vrednost. Zato oceno vaših starih kovancev prepustite usposobljenim in pooblaščenim osebam na področju numizmatike. Le na ta način lahko iz vaših starih kovancev iztržite kar največjo vrednost.