• KATERE KOVANCE OCENJUJEMO IN KUPUJEMO?
  Nudimo strokovno oceno vseh vrst kovancev, ne glede na material kovanca (zlato, srebro, baker, baker-nikelj, bron, aluminij, cink, nikelj, železo, jeklo…, in ne glede na to, iz katerega zgodovinskega obdobja je bankovec ter neodvisno od stopnje ohranjenosti kovanca. Odkup kovancev izvedemo šele, ko ocena pokaže, da gre za komercialno donosen nakup.
  
  
• ALI ODKUPUJEMO TUDI NALOŽBENE ZLATNIKE IN SREBRNIKE?
  Osredotočamo se predvsem na nakup zanimivih numizmatičnih kovancev iz zlata in srebra. Klasični naložbeni zlatniki in srebrniki niso predmet našega poslovanja in interesov.

• KAJ POMENI IZRAZ “NUMIZMATIČNA VREDNOST” KOVANCA?
  Numizmatična vrednost kovancev je dejanska tržna vrednost kovancev, ki je dosežena, ko zbiralec kupuje za svojo zbirko. Pri nekaterih kovancih, skovanih iz plemenitih kovin, se vrednost določi le na podlagi materiala, iz katerega je kovan, in svoje teže (to je običajno v primeru t.i. “investicijskih zlatnikih” in “naložbenih srebrnikih”). Vendar pa obstajajo tudi kovanci, katerih vrednost ni neposredno odvisna od teže materiala, iz katerega so kovani. Pogosto se zgodi, ima kovanec večjo numizmatično vrednost, kot je vrednost samega materiala, iz katerega je kovanec izdelan (za podrobnejšo razlago glej spodaj podnaslov Ni vse zlato, kar se sveti). Podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom zlata in srebra, kupujejo surovino (material iz katerega je narejen kovanec) in se pri svoji oceni najbolj zanašajo na tehtnico (težo kovanca). Naša dejavnost pa ne temelji na nakupu plemenitih kovin, temveč na nakupu kovancev, ki imajo numizmatično vrednost, ne glede na njihov material ter kdaj so bili izdelani. 
• KAKO SE DOLOČA TER KDO LAHKO DOLOČI STVARNO “NUMIZMATIČNO VREDNOST”?
  Da bi lahko strokovno in kakovostno ugotoviti dejansko vrednost vaših kovancev je potrebno določiti:
  – pristnost (na žalost vedno obstaja možnost, še posebno pri redkih primerih, da gre za kopijo ali neke vrste repliko)
  – redkost tega tipa kovanca
  – stopnjo ohranjenosti kovanca
  – trenutno stanje ponudbe in povpraševanja na tržišču po določenem kovancu
  Da bi strokovno in kakovostno ugotovili dejansko numizmatično vrednost, je potrebno veliko izkušenj iz tega področja in odlično poznavanje trenutnega stanja numizmatičnega trga. To ni delo, ki se ga je mogoče naučiti čez noč, potrebno je večletno predano trdo delo in seveda strast ter ljubezen do zbirateljstva.
• “NUMIZMATIČNA VREDNOST” SE NE MORE IZMERITI LE S TEHTNICO
  Isti tip kovanca, vendar iz drugega leta kovanja (izdaje), lahko močno vpliva na njegovo numizmatično vrednost. Kot primer lahko vzamemo Avstro-ogrski kovanec za 5 korona. Kovan je bil v obdobju med leti 1900 in 1909, in obstaja 5 različnih let kovanja. Leta 1909 je bilo kovanih 1,298,970 kosov, leta 1906 pa samo 1.263. Teža in sestava vseh kovancev za 5 korona, ne glede na leto kovanja je 24,00 gramov srebra čistosti .900. Večina kupcev srebrnikov vam bo za kovanec iz leta 1906 in 1909 ponudila enak znesek, saj oba kovanca kažeta enako težo na tehtnici in sta iz istega materiala.

  5 KORONA 1906. 9,00 €

  5 KORONA 1909. 9,00 €

  Mi v tem kovancu ne vidimo le surovino iz srebra in njegvo težo, temveč zbirateljsko vrednost tega kovanca ter razlikujemo redkost leta kovanja. MI PLAČAMO (za lepo ohranjeni primer):

  5 KORONA 1906. 685,00 €

  5 KORONA 1909. 9,00 €

  Prepričani smo, da se boste strinjali, da je veliko bolje dobiti 685,00 € namesto 9,00 € in da bi bilo škoda, da vaš redek primer kovanca konča v talilnici srebra. Cilj našega odkupovanja ni od vas kupiti kovanec, ki se bo pozneje s taljenjem uporabljal kot surovina, temveč je naš cilj nakup kovanca, ki ima numizmatično vrednost in je zaradi tega zanimiv za zbiralce. Naš nakup ne pretvori starih kovancev, ki so priča zgodovine, v surovino, ampak jih usmerja v roke zbiralcev, ki jih bodo enake skrbno hranili v svoji zbirki. S tem pripomoremo tudi k ohranjanju numizmatičnih predmetov, ki so ena od pomembnejših dokazov zgodovine.

   

• “NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI…”
  Večina kupcev zlata in srebra vam ne bo ponudila odkup kovancev iz neplemenitih materialov (baker, baker, nikelj, bron, aluminij, cink, jeklo, železo …). To ne pomeni, da imajo le zlati ali srebrni kovanci pomembno numizmatično vrednost. Kot primer lahko navedemo kovanec iz Združenih držav Amerike za 1 cent iz leta 1877. Izdelan je iz 3,11 gramov brona. Z vidika materiala ta kovanec ni posebej dragocen (vrednost 3,11 gramov brona je približno 0,02 €) ter ga ne boste mogli prodati kot material, a vendar ima ta kovanec visoko numizmatično vrednost. Za ta kovanec v ohranjenem stanju (kot primer na sliki) vam MI PLAČAMO.

  1 CENT 1877. 920,00 €

  Za primerjavo, zlatnik enake teže (3,11 gramov) je vreden okrog 100,00 €. Vidimo, da v tem primeru, ni vse zlato kar se sveti, saj je lahko majhen bronasti kovancec 9-krat bolj dragocen od zlatega!!!

   

• Primerov kot je ta, je v numizmatičnem svetu veliko. Prepričani smo, da ste iz navedenega primera razumeli, kaj pomeni numizmatična vrednost. Zato oceno vaših starih kovancev prepustite usposobljenim in pooblaščenim osebam na področju numizmatike. Le na ta način lahko iz vaših starih kovancev iztržite kar največjo vrednost.

KONTAKTIRAJTE NAS

• V kolikor imate kakršna koli vprašanja ali ste zainteresirani za oceno ali odkup vaših kovacev oziroma bankovcev, se obrnite na nas. Pod zavihkom KONTAKTI najdete več kanalov, preko katerih nas lahko kontaktirate. V kolikor imate sliko predmeta, katerega želite, da vam ocenimo, nam jo vsekakor pošljete. Za to je najlažje uporabiti aplikacijo Viber , Whatsapp ali Telegram
  

The post Odkup kovancev appeared first on Numis.hr.

• KATERE KOVANCE OCENJUJEMO IN KUPUJEMO?
  Nudimo strokovno oceno vseh vrst kovancev, ne glede na material kovanca (zlato, srebro, baker, baker-nikelj, bron, aluminij, cink, nikelj, železo, jeklo…, in ne glede na to, iz katerega zgodovinskega obdobja je bankovec ter neodvisno od stopnje ohranjenosti kovanca. Odkup kovancev izvedemo šele, ko ocena pokaže, da gre za komercialno donosen nakup.
  
  
• ALI ODKUPUJEMO TUDI NALOŽBENE ZLATNIKE IN SREBRNIKE?
  Osredotočamo se predvsem na nakup zanimivih numizmatičnih kovancev iz zlata in srebra. Klasični naložbeni zlatniki in srebrniki niso predmet našega poslovanja in interesov.

• KAJ POMENI IZRAZ “NUMIZMATIČNA VREDNOST” KOVANCA?
  Numizmatična vrednost kovancev je dejanska tržna vrednost kovancev, ki je dosežena, ko zbiralec kupuje za svojo zbirko. Pri nekaterih kovancih, skovanih iz plemenitih kovin, se vrednost določi le na podlagi materiala, iz katerega je kovan, in svoje teže (to je običajno v primeru t.i. “investicijskih zlatnikih” in “naložbenih srebrnikih”). Vendar pa obstajajo tudi kovanci, katerih vrednost ni neposredno odvisna od teže materiala, iz katerega so kovani. Pogosto se zgodi, ima kovanec večjo numizmatično vrednost, kot je vrednost samega materiala, iz katerega je kovanec izdelan (za podrobnejšo razlago glej spodaj podnaslov Ni vse zlato, kar se sveti). Podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom zlata in srebra, kupujejo surovino (material iz katerega je narejen kovanec) in se pri svoji oceni najbolj zanašajo na tehtnico (težo kovanca). Naša dejavnost pa ne temelji na nakupu plemenitih kovin, temveč na nakupu kovancev, ki imajo numizmatično vrednost, ne glede na njihov material ter kdaj so bili izdelani.
• KAKO SE DOLOČA TER KDO LAHKO DOLOČI STVARNO “NUMIZMATIČNO VREDNOST”?
  Da bi lahko strokovno in kakovostno ugotoviti dejansko vrednost vaših kovancev je potrebno določiti:
  – pristnost (na žalost vedno obstaja možnost, še posebno pri redkih primerih, da gre za kopijo ali neke vrste repliko)
  – redkost tega tipa kovanca
  – stopnjo ohranjenosti kovanca
  – trenutno stanje ponudbe in povpraševanja na tržišču po določenem kovancu
  Da bi strokovno in kakovostno ugotovili dejansko numizmatično vrednost, je potrebno veliko izkušenj iz tega področja in odlično poznavanje trenutnega stanja numizmatičnega trga. To ni delo, ki se ga je mogoče naučiti čez noč, potrebno je večletno predano trdo delo in seveda strast ter ljubezen do zbirateljstva.
• “NUMIZMATIČNA VREDNOST” SE NE MORE IZMERITI LE S TEHTNICO
  Isti tip kovanca, vendar iz drugega leta kovanja (izdaje), lahko močno vpliva na njegovo numizmatično vrednost. Kot primer lahko vzamemo Avstro-ogrski kovanec za 5 korona. Kovan je bil v obdobju med leti 1900 in 1909, in obstaja 5 različnih let kovanja. Leta 1909 je bilo kovanih 1,298,970 kosov, leta 1906 pa samo 1.263. Teža in sestava vseh kovancev za 5 korona, ne glede na leto kovanja je 24,00 gramov srebra čistosti .900. Večina kupcev srebrnikov vam bo za kovanec iz leta 1906 in 1909 ponudila enak znesek, saj oba kovanca kažeta enako težo na tehtnici in sta iz istega materiala.

  5 KORONA 1906. 9,00 €

  5 KORONA 1909. 9,00 €

  Mi v tem kovancu ne vidimo le surovino iz srebra in njegvo težo, temveč zbirateljsko vrednost tega kovanca ter razlikujemo redkost leta kovanja. MI PLAČAMO (za lepo ohranjeni primer):

  5 KORONA 1906. 685,00 €

  5 KORONA 1909. 9,00 €

  Prepričani smo, da se boste strinjali, da je veliko bolje dobiti 685,00 € namesto 9,00 € in da bi bilo škoda, da vaš redek primer kovanca konča v talilnici srebra. Cilj našega odkupovanja ni od vas kupiti kovanec, ki se bo pozneje s taljenjem uporabljal kot surovina, temveč je naš cilj nakup kovanca, ki ima numizmatično vrednost in je zaradi tega zanimiv za zbiralce. Naš nakup ne pretvori starih kovancev, ki so priča zgodovine, v surovino, ampak jih usmerja v roke zbiralcev, ki jih bodo enake skrbno hranili v svoji zbirki. S tem pripomoremo tudi k ohranjanju numizmatičnih predmetov, ki so ena od pomembnejših dokazov zgodovine.

   

• “NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI…”
  Večina kupcev zlata in srebra vam ne bo ponudila odkup kovancev iz neplemenitih materialov (baker, baker, nikelj, bron, aluminij, cink, jeklo, železo …). To ne pomeni, da imajo le zlati ali srebrni kovanci pomembno numizmatično vrednost. Kot primer lahko navedemo kovanec iz Združenih držav Amerike za 1 cent iz leta 1877. Izdelan je iz 3,11 gramov brona. Z vidika materiala ta kovanec ni posebej dragocen (vrednost 3,11 gramov brona je približno 0,02 €) ter ga ne boste mogli prodati kot material, a vendar ima ta kovanec visoko numizmatično vrednost. Za ta kovanec v ohranjenem stanju (kot primer na sliki) vam MI PLAČAMO.

  1 CENT 1877. 920,00 €

  Za primerjavo, zlatnik enake teže (3,11 gramov) je vreden okrog 100,00 €. Vidimo, da v tem primeru, ni vse zlato kar se sveti, saj je lahko majhen bronasti kovancec 9-krat bolj dragocen od zlatega!!!

   

• Primerov kot je ta, je v numizmatičnem svetu veliko. Prepričani smo, da ste iz navedenega primera razumeli, kaj pomeni numizmatična vrednost. Zato oceno vaših starih kovancev prepustite usposobljenim in pooblaščenim osebam na področju numizmatike. Le na ta način lahko iz vaših starih kovancev iztržite kar največjo vrednost.

KONTAKTIRAJTE NAS

• V kolikor imate kakršna koli vprašanja ali ste zainteresirani za oceno ali odkup vaših kovacev oziroma bankovcev, se obrnite na nas. Pod zavihkom KONTAKTI najdete več kanalov, preko katerih nas lahko kontaktirate. V kolikor imate sliko predmeta, katerega želite, da vam ocenimo, nam jo vsekakor pošljete. Za to je najlažje uporabiti aplikacijo Viber , Whatsapp ali Telegram
  

The post Odkup starih kovancev appeared first on Numis.hr.

DOBRO JE VEDETI V ZVEZI Z VREDNOSTJO IN ODKUPOM BANKOVCEV:

• KATERE BANKOVCE OCENJUJEMO IN ODKUPUJEMO?
  Izvajamo brezplačno profesionalno oceno in odkup vseh vrst bankovcev, neodvisno od zgodovinskega bodobja izdaje in stopnje ohranjenosti ter neodvisno od tega, ali so trenutno v obtoku ali ne. Odkup kovancev izvedemo šele, ko ocena pokaže, da gre za komercialno donosen nakup.
  
  
• KAJ POMENI POJEM “NUMIZMATIČNA VREDNOST”?
  Numizmatična vrednost bankovcev je dejanska tržna vrednost bankovcev, ki je dosežena, ko zbiralec kupuje za svojo zbirko.
  
  
• KAKO SE DOLOČA TER KDO LAHKO DOLOČI STVARNO “NUMIZMATIČNO VREDNOST”?
  Da bi lahko strokovno in kakovostno ugotoviti dejansko vrednost vaših bankovcev je potrebno določiti:
  – pristnost (na žalost vedno obstaja možnost, še posebno pri redkih primerih, da gre za kopijo ali neke vrste repliko)
  – redkost tega tipa bankovcev
  – stopnjo ohranjenosti bankovcev
  – trenutno stanje ponudbe in povpraševanja na tržišču po določenem bankovcev
  Da bi strokovno in kakovostno ugotovili dejansko numizmatično vrednost, je potrebno veliko izkušenj iz tega področja in odlično poznavanje trenutnega stanja numizmatičnega trga. To ni delo, ki se ga je mogoče naučiti čez noč, potrebno je večletno predano trdo delo in seveda strast ter ljubezen do zbirateljstva.
• ALI JE VSAK KOVANEC VREDEN TOLIKO, KOT PIŠE NA NJEM?
  Odgovor je ne. V primerih, ko bankovec ni več v obtoku, vendar ga centralna banka, ki ga je izdala, lahko še vedno zamenja, je vreden najmanj toliko, kolikor je njegova nominalna vrednost (kolikor piše na bankovcu), zmanjšano za vrednost morebitne menjalne provizije. Kot primer, imamo bankovec za 1.000 nemških mark. Nemška centralna banka (Deutsche Bundesbank) omenjen bankovec še vedno lahko zamenja, seveda pod pogojem, da jim bankovec prinesete. Ne glede na stanje bankovca, v katerem se nahaja, lahko na ta način za njega prejmete približno 500,00 €.

  Centralna banke Nemčije plača 500,00 € MI PA PLAČAMO 500,00 € – 550,00 € (odvisno od ohranjenosti)

  
  Njegova numizmatična vrednost je vseeno nekoliko višja od vrednosti, navedene na samem bankovcu, še posebno, če je bankovec odlično ohranjen. Zaradi tega vam mi plačamo 500,00 € za povprečno stanje ohranjenosti bankovca (in vam ni potrebno iti v Nemčijo), pa vse do 550,00 €, če je bankovec odlično ohranjen.

  Sledeči primer je bolj pogost. V kolikor se centralna banka, ki je izdala bankovec, odloči, da določenega bankovca ne bo več menjala, se le-ta na denarnem trgu pretvori v ničvreden os papirja, vendar pa mu vseeno ostane numizmatična vrednost in numizmatično tržišle ter postane kot tak zanimiv za zbiralce in s tem tudi za nas. Kot primer vzemimo dve najpogostejši valuti pri nas (švicarski frank in italijanska lira), to je njuna najvišja nominalna vrednost, bankovec za 1.000 švicarskih frankov in bankovec za 100.000 italijanskih lir, ki so imele precej visoko nominalno vrednost, toda ko se je centralna banka odločila, da ti bankovci niso več zamenljivi, so postali za denarni trg le ničvreden kos papirja, ostala pa jim je določena numizmatična vrednost.

  Švicarska centralna banka plača 0 kn (ne more nadomestiti)!!! MI PA PLAČAMO 50,00 € – 65,00 € (odvisno od ohranjenosti)

  Talijanska centralna banka plača 0 kn (ne more nadomestiti)!!! MI PA PLAČAMO 5,00 € – 6,00 € (odvisno od ohranjenosti)

• ALI IMA VSAK BANKOVEC, NE GLEDE NA TO, KDAJ JE BIL V OBTOKU IN KDAJ JE PRENEHAL BITI V OBTOKU, SVOJO NUMIZMATIČNO VREDNOST?
  Verjamemo, da ste na podlagi teh dveh primerov lahko razbrali, da ima VSAK bankovec svojo numizmatično vrednost! Nekateri imajo majhno vrednost, nekateri pa zelo visoko. Zaradi tega oceno vašega starega denarja prepustite strokovnjakom in za to pooblaščenim osebam na področju numizmatike. Samo na ta način boste iz svojega starega denarja iztržili maksimalno vrednost.

KONTAKTIRAJTE NAS

• V kolikor imate kakršna koli vprašanja ali ste zainteresirani za oceno ali odkup vaših kovacev oziroma bankovcev, se obrnite na nas. Pod zavihkom KONTAKTI najdete več kanalov, preko katerih nas lahko kontaktirate. V kolikor imate sliko predmeta, katerega želite, da vam ocenimo, nam jo vsekakor pošljete. Za to je najlažje uporabiti aplikacijo Viber , Whatsapp ali Telegram
  

The post Odkup starih bankovcev appeared first on Numis.hr.

• KATERE BANKOVCE OCENJUJEMO IN ODKUPUJEMO?
  Izvajamo brezplačno profesionalno oceno in odkup vseh vrst bankovcev, neodvisno od zgodovinskega bodobja izdaje in stopnje ohranjenosti ter neodvisno od tega, ali so trenutno v obtoku ali ne. Odkup kovancev izvedemo šele, ko ocena pokaže, da gre za komercialno donosen nakup.
  
  
• KAJ POMENI POJEM “NUMIZMATIČNA VREDNOST”?
  Numizmatična vrednost bankovcev je dejanska tržna vrednost bankovcev, ki je dosežena, ko zbiralec kupuje za svojo zbirko.
  
  
• KAKO SE DOLOČA TER KDO LAHKO DOLOČI STVARNO “NUMIZMATIČNO VREDNOST”?
  Da bi lahko strokovno in kakovostno ugotoviti dejansko vrednost vaših bankovcev je potrebno določiti:
  – pristnost (na žalost vedno obstaja možnost, še posebno pri redkih primerih, da gre za kopijo ali neke vrste repliko)
  – redkost tega tipa bankovcev
  – stopnjo ohranjenosti bankovcev
  – trenutno stanje ponudbe in povpraševanja na tržišču po določenem bankovcev
  Da bi strokovno in kakovostno ugotovili dejansko numizmatično vrednost, je potrebno veliko izkušenj iz tega področja in odlično poznavanje trenutnega stanja numizmatičnega trga. To ni delo, ki se ga je mogoče naučiti čez noč, potrebno je večletno predano trdo delo in seveda strast ter ljubezen do zbirateljstva.
• ALI JE VSAK KOVANEC VREDEN TOLIKO, KOT PIŠE NA NJEM?
  Odgovor je ne. V primerih, ko bankovec ni več v obtoku, vendar ga centralna banka, ki ga je izdala, lahko še vedno zamenja, je vreden najmanj toliko, kolikor je njegova nominalna vrednost (kolikor piše na bankovcu), zmanjšano za vrednost morebitne menjalne provizije. Kot primer, imamo bankovec za 1.000 nemških mark. Nemška centralna banka (Deutsche Bundesbank) omenjen bankovec še vedno lahko zamenja, seveda pod pogojem, da jim bankovec prinesete. Ne glede na stanje bankovca, v katerem se nahaja, lahko na ta način za njega prejmete približno 500,00 €.

  Centralna banke Nemčije plača 500,00 € MI PA PLAČAMO 500,00 € – 550,00 € (odvisno od ohranjenosti)

  
  Njegova numizmatična vrednost je vseeno nekoliko višja od vrednosti, navedene na samem bankovcu, še posebno, če je bankovec odlično ohranjen. Zaradi tega vam mi plačamo 500,00 € za povprečno stanje ohranjenosti bankovca (in vam ni potrebno iti v Nemčijo), pa vse do 550,00 €, če je bankovec odlično ohranjen.

  Sledeči primer je bolj pogost. V kolikor se centralna banka, ki je izdala bankovec, odloči, da določenega bankovca ne bo več menjala, se le-ta na denarnem trgu pretvori v ničvreden os papirja, vendar pa mu vseeno ostane numizmatična vrednost in numizmatično tržišle ter postane kot tak zanimiv za zbiralce in s tem tudi za nas. Kot primer vzemimo dve najpogostejši valuti pri nas (švicarski frank in italijanska lira), to je njuna najvišja nominalna vrednost, bankovec za 1.000 švicarskih frankov in bankovec za 100.000 italijanskih lir, ki so imele precej visoko nominalno vrednost, toda ko se je centralna banka odločila, da ti bankovci niso več zamenljivi, so postali za denarni trg le ničvreden kos papirja, ostala pa jim je določena numizmatična vrednost.

  Švicarska centralna banka plača 0 kn (ne more nadomestiti)!!! MI PA PLAČAMO 50,00 € – 65,00 € (odvisno od ohranjenosti)

  Talijanska centralna banka plača 0 kn (ne more nadomestiti)!!! MI PA PLAČAMO 5,00 € – 6,00 € (odvisno od ohranjenosti)

• ALI IMA VSAK BANKOVEC, NE GLEDE NA TO, KDAJ JE BIL V OBTOKU IN KDAJ JE PRENEHAL BITI V OBTOKU, SVOJO NUMIZMATIČNO VREDNOST?
  Verjamemo, da ste na podlagi teh dveh primerov lahko razbrali, da ima VSAK bankovec svojo numizmatično vrednost! Nekateri imajo majhno vrednost, nekateri pa zelo visoko. Zaradi tega oceno vašega starega denarja prepustite strokovnjakom in za to pooblaščenim osebam na področju numizmatike. Samo na ta način boste iz svojega starega denarja iztržili maksimalno vrednost.

KONTAKTIRAJTE NAS

• V kolikor imate kakršna koli vprašanja ali ste zainteresirani za oceno ali odkup vaših kovacev oziroma bankovcev, se obrnite na nas. Pod zavihkom KONTAKTI najdete več kanalov, preko katerih nas lahko kontaktirate. V kolikor imate sliko predmeta, katerega želite, da vam ocenimo, nam jo vsekakor pošljete. Za to je najlažje uporabiti aplikacijo Viber , Whatsapp ali Telegram
  

The post Odkup bankovcev appeared first on Numis.hr.

The post Kontakti appeared first on Numis.hr.

The post O nas appeared first on Numis.hr.

S poštovanjem, Numis.hr (Numismatics d.o.o.)

The post Zaprimljen obrazac za odkup appeared first on Numis.hr.

Uporabnik z uporabo vsebine spletnih storitev sprejema vsa tveganja, ki nastanejo zaradi take uporabe in se zaveže, da bo vsebino uporabljal na svojo odgovornost. S prvo uporabo spletne strani se šteje, da je uporabnik popolnoma seznanjen s temi pogoji, da jih razume in sprejme.

Ta spletna stran si pridržuje pravico, da kadar koli spremeni te pogojev uporabe in da ne bo odgovorna za kakršne koli posledice, ki bi nastale zaradi takih sprememb. Navedene spremembe postanejo veljavne z objavljanjem na teh spletnih straneh.

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Za pravilno delovanje te spletne strani in v namene izboljšanja vaših izkušenj brskanja, ta stran v vaš računalnik shrani neznatno količino informacij, tako imenovane cookies ali piškotke. Skladno z veljavno evropsko direktivo je obvezno zahtevati dovoljenje uporabnika strani, preden se piškotki sprejmejo. Z uporabo spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov. Z blokiranjem piškotkov lahko tudi naprej brskate po strani, vendar vam nekatere njene funkcije ne bodo na voljo.

Kaj so cookies?
Cookies je informacija, ki jo obiskana spletna stran shrani v vaš računalnik. Običajno gre za vaše postavke za spletno stran, kot so priljubljeni jezik ali naslov. Pozneje, ko ponovno odprete isto spletno stran spletni brskalnik pošlje piškotke nazaj, ki spadajo k tej strani. To strani omogoča, da prikaže informacije, prilagojene vašim potrebam. Cookies lahko shranijo velik obseg informacij, vključno z osebnimi informacijami (kot je vaše ime ali e-poštni naslov). Ta informacija se lahko shrani samo, če vi to omogočite – spletne strani ne morejo dobiti dostopa do informacij, ki jih vi niste dali na voljo in ne morejo dostopati do drugih datotek na vašem računalniku. Potekajoče aktivnosti shranjevanja in pošiljanja piškotkov vam niso vidne. Vendar lahko spremenite svoje postavke spletnega brskalnika, da lahko sami izberete, ali boste zahtevo za shranjevanje piškotkov odobrili ali zavrnili, ali da se shranjeni piškotki samodejno izbrišejo z zapiranjem spletnega brskalnika in podobno.

Kako onemogočiti cookies?
Z izklopom piškotkov se odločite, ali dovolite shranjevanje piškotkov na računalniku. Postavke piškotkov je mogoče nadzirati in nastaviti v vašem spletnem brskalniku. Če želite izvedeti več o uporabi piškotkov, kliknite tukaj

The post Pogoji uporabe appeared first on Numis.hr.